Nazaj na novice

PODJETNICE PREDLAGAJO VLADI

Avtorica: Daša Šprinčnik (članek je iz revije SBC Podjetnik, izdaja marec 2021)

Lastnice dobro stoječih podjetij iz različnih panog smo vprašali, kaj menijo o vladnih ukrepih in kako naj jih pristojni še izboljšajo. Pogovarjali smo se s Ksenijo Sorčan, Emo Pogačar, Anjo Rebek, Katjo Kraškovic in Tanjo Skaza.

Čeprav so ukrepi vlade v času epidemije hitri in učinkoviti, terjajo izboljšave in spremembe, saj se v praksi kaže, da nekateri ukrepi ne delujejo dobro oziroma stimulacijsko,« menijo podjetnice, članice SBC. Podjetnice želijo in pričakujejo, da bi bile tudi one uslišane, zato vladi, ki je za sanacijo gospodarskih posledic zaradi epidemije porabila bistveno manj denarja od napovedi, predlagajo naslednje:

 

1. PREDLOG: Takojšnje izplačilo subvencij, zmanjšanje administracije in brez vračil prejetih pomoči

Direktorica družbe Ski & Sea Ksenija Sorčan, ki je skupaj s partnerjem Tomažem svojo strast do adrenalinske vožnje pred leti prelila v donosen posel, meni, da vlada svoje delo opravlja dobro. »Trenutno stisko bi podjetjem zagotovo olajšali s takojšnjim izplačilom subvencij in zmanjšanjem administracije, ki je vezana na izpolnjevanje različnih obrazcev. Ne zdi se mi prav, da bodo podjetja, ki so uspela ustvariti rast tudi v tem negotovem času, morala vračati subvencijo države za plače zaposlenim na začasnem čakanju na delo, ki so bili v času popolne zaustavitve doma,« pravi Sorčanova.

Podobnega mnenja je tudi Ema Pogačar, ki je celotno življenje in delo usmerila na področje turizma in gostinstva ter trenutno vodi podjetje Conditus. »Vsi PKP-ji so bili pripravljeni tako, da so podjetnikom v veliko pomoč, in večina podjetij jih je lahko uporabila. Poudarila bi le, da bi bilo treba sprejeti popravek pri določilu o vračanju sredstev v primeru, da podjetje ni imelo upada prometa več kot 10 odstotkov; za podjetja, ki se trudijo, je to namreč izjemno destimulativno. Delo mora biti vrednota in pomoč, prejeta od države, bi morala biti namenjena tudi tem podjetjem. To je edina pomanjkljivost, sicer pa so ukrepi države dobri, saj se ohranja plačilna sposobnost,« utemeljuje Pogačarjeva.

2. PREDLOG: Selektivno dodeljevanje pomoči posameznikom in razumevanje specifik različnih sektorjev

Naše sogovornice delijo mnenje, da poskuša vlada delovati po svojih najboljših močeh, a menijo, da je na izzive treba neprestano učinkovito odgovarjati. »Slednji se skrivajo predvsem na ravni zagotavljanja enakovrednosti različnih sektorjev, ko pride do prejemanja pomoči v krizi, ter razumevanja širšega koncepta družbenih struktur in specifik posameznega sektorja,« pojasnjuje Anja Rebek iz butične agencije Fabulatorij, kjer se ukvarjajo z organizacijo dogodkov.

»Te strukture prek umetnosti in kulturnih dejavnosti krepijo družbeno zavednost in identiteto ter vplivajo na razvoj podjetniških idej in priložnosti v okolju. To je neizpodbitna realnost razvite družbe, h kateri moramo stremeti. Hkrati pa naj ne pozabim omeniti tudi uspehov oziroma ukrepov, ki so vsekakor pozitivni, predvsem v podjetniškem sektorju. Povračila fiksnih stroškov podjetjem so vsekakor nekaj, kar sodi v uspešne in želene ukrepe vlade. Mogoče ne bi škodil intenzivnejši dialog in strukturiran predlog pomoči sektorju organizacije dogodkov, v katerem delujemo tudi sami,« dodaja Rebkova.

»Smiselni se mi zdijo ukrepi za pomoč podjetjem/področjem, kjer so v celoti zaprti in ne smejo delovati, prav tako podpiram ukrepe, ki spodbujajo investicije in razvoj, ker to prinaša prihodnost. Prav se mi tudi zdi, da z ukrepi pomagajo malim podjetnikom. Ne strinjam pa se na primer z neselektivnim deljenjem zneskov, ki v resnici ne morejo pokriti stroškov posameznikov,« meni podjetnica Katja Kraškovic, direktorica poslovne šole Gea College, in se dotakne dodatka za študente.

»Ne vidim, kako naj bi ta dodatek reševal karkoli. Veliko študentov namreč še vedno, hvala bogu, študira doma in ne čutijo finančne stiske. Veliko pa je vseeno tudi takih, ki te podpore nimajo, a znesek 150 evrov njihovega položaja ne bo popravil,« pravi in dodaja, da bi bilo ta sredstva treba razdeliti bolj smiselno in pravično, četudi bi to pomenilo mnogo več dela za državne uradnike.

3. PREDLOG: Odprtje državnih meja in podpora trajnostnemu razvoju zelenih podjetij

Ker veliko podjetij ne deluje zgolj na domačih trgih, pač pa tudi na tujih, jim zapiranje meja otežuje poslovanje. »V našem podjetju prodajamo produkte, pri katerih ni dovolj le komunikacija prek telefona in spleta, ampak je pomemben osebni stik s stranko, saj tako najlažje uskladimo njene želje s potrebami in ji tako ponudimo proizvod, ki je zanjo najbolj ustrezen. To je bilo v času zaprtih občinskih mej oteženo,« pravi Ksenija Sorčan iz podjetja Ski & Sea.

Ukrepov vlade posebej ne komentira Tanja Skaza, lastnica podjetja Plastika Skaza, kjer so vodilni v novih trendih na področju plastike. Prepričana je, da je v Sloveniji še veliko priložnosti, ki bi jih veljalo izkoristiti, predvsem na področju zakonodaje in finančnih virov.

»Želimo si, da bi naredili korak naprej na področju, ki ureja vrste odpadkov. Pri tem imam v mislih predvsem klasificiranje določenih odpadkov kot surovino. S tem bi omogočili tako imenovano novo življenje, namesto da potencialno surovino zavržemo. Hkrati smo, glede na opredeljena pravila, veliko podjetje, ki ima največ zelenih načrtov in strategij, po drugi strani pa je za nas na voljo najmanj finančnih spodbud. Banke bi kot del davčnih olajšav za podjetja lahko ponudile zelena financiranja ali pa država zelene olajšave,« meni Skaza in poudarja, da je pomembno podpreti trajnostni razvoj podjetij.

»Vlada naj prisluhne zelenim projektom in zelenim strategijam. Naj da ljudem možnost, tudi finančno, da svoja podjetja prestrukturirajo v agilna. Več ko bo agilnih podjetij, več ko bo opolnomočenja v slovenskem gospodarstvu, bolj bo to raslo, se razvijalo in postajalo konkurenčno svetovnemu trgu,« pojasnjuje podjetnica.